Nadja Righetti

Diplomirana dietetičarka Bolnišnica Sežana

 nadja.righetti@bsezana.si

OZIMNICA

Ste tudi vi med tistimi, ki poskrbite za OZIMNICO?

Pozimi imamo na voljo nekoliko manj sveže zelenjave in sadja, zato si velikokrat spomladi, poleti in tudi jeseni naredimo zaloge oziroma ozimnico.

Del ozimnice predstavlja vložena zelenjava. Vlaganje zelenjave je eden izmed najstarejših načinov prezerviranja živil. Na ta način nas bodo izdelki počakali v kozarcih dlje časa, kot če bi bili sveži – odvisno od načina vlaganja. Doma vložena zelenjava se nekoliko razlikuje od kupljene. Še posebej, ko gre za vlaganje v kisu ali slanici. Vložena zelenjava v slanici je veliko bolj primerna, če želimo ohraniti hranila v živilu. Slanico pripravimo le iz vode in soli in zdrži približno 6 mesecev. Tako vloženi zelenjavi pravimo tudi fermentirana zelenjava in vsebuje veliko probiotičnih bakterij. Kupljena vložena zelenjava pa je večinoma vložena v kisu in slanici. Kis in sol delujeta kot naravna konzervansa in zaradi tega je lahko živilo užitno v bistvu za vedno. Slaba lastnost takega vlaganja zelenjave pa je, da se izgubi večina mikrohranil.

Drugi del ozimnice predstavljata vloženo in tudi sušeno sadje in nekatera zelenjava (npr. gobe), lahko tudi začimbe in čaji. Tekočino vloženega in konzerviranega sadja ponavadi predstavljata voda in sladkor. Sladkor deluje kot konzervans in podaljša obstojnost živila. Sadje si lahko tudi posušimo in uživamo pozimi, ko le tega ni v izobilju. Suho sadje obdrži tudi veliko mikrohranil, izgubi pa vodo, zato je vsebnost sladkorjev v posušenem sadežu bistveno višja kot v svežem. V naši ozimnici se pogosto znajdejo vložena paprika, kumarice, rdeča pesa, oljke, breskve, marelice, češnje in domača paradižnikova šalša. Od suhih jedi pa suhe fige, suhi kakiji in suhi jabolčni krhlji. Nabiramo in posušimo pa zelo pogosto čaje iz lipe, mete, kamilice…